Ko se resnično potopiš v dušo nekoga, kateri je iztegnil svojo roko k tebi in iskal pomoč...kateremu lahko tisti trenutek vrneš delček njegove moči, podariš žarek, svetlobo, katero potrebuje, da lahko spet zasije v svoji lastni svetlobi in se ponovno prepozna v svojem lastnem odsevu...tistemu, ki resnično ceni tvojo pomoč in dober namen...tistemu ne ponudiš zgolj svojega znanja, temveč tudi delček svojega srca in delček svoje duše, narediš vse kar je v tvoji moči, da jih "potegneš" ven iz lastne iluzije senc.
Ni lepšega darila, ki ti ga življenje lahko ponudi, kot pa so njihove besede in pogledi hvaležnosti, pa tudi njihove solze v očesnih kotičkih, v katerih prepoznaš kako resnično cenijo to, kar jim daš.
Hvala <3
Z vami in za vas Karmen Seražin